Ko sem bil še otrok, sem vedel, da ni prav, da se lažem. Kadar sem se poskusil zlagati, me je moje telo izdalo. Laž sem čutil kot izdajstvo. Starši so mi hoteli dobro, jaz pa sem jih z lažjo izdal. Mogoče še danes živi kje na svetu kakšen otrok, ki se ne zna lagati. Mogoče si bil takšen tudi ti. Moji starši so me po eni strani hoteli vzgojiti v poštenega človeka, po drugi strani pa so se mi "nevede" posmehovali, ker se nisem znal zadosti dobro lagati (ne da bi zardel, gledal v tla...). In ne samo starši - družba na splošno. Starši bi radi vzgojili otroka v poštenosti in hkrati bi ga radi pripravili na življenje v "resničnem" svetu, kjer moraš znati lagati in hkrati prepoznati laži drugih, če hočeš preživeti. Radi bi živeli med iskrenimi ljudmi, a svoje otroke učimo laži... Ali je to modro, pametno? Več kot očitno je, da nekaj ne počnemo prav. Želimo si eno stvar, delujemo pa proti njej. Kaj naj rečemo? Če si želiš eno stvar, trudiš se pa, da je ne bi dobil... potem s tvojo glavo nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Tvoja pamet ne deluje tako, kot bi morala. Kadar avto ne deluje tako, kot bi moral, pravimo, da je pokvarjen in ga odpeljemo na popravilo. Naša pamet ne deluje tako, kot bi morala in še več! Kadar nam kdo pove, da smo pokvarjeni, nismo zadovoljni. Ne želimo si popravila :( A resnica je, da če nekaj ne deluje tako, kot bi moralo, potem je to pokvarjeno. Če nas kdo nalaže in se nam smeji - pravimo, da je pokvarjen - ko pa mi koga nalažemo - je pa vse v redu. To so dvojna merila, podobno kot goljufiva in pokvarjena tehtnica, ki enkrat kaže eno težo, drugič pa drugačno - odvisno pač za koga tehtamo.
Spoznal sem, da se bom moral naučiti lagati. In sem treniral in treniral. Postajal sem vedno boljši in boljši :) :( Postajal sem igralec. Laž je postala moja prijateljica. Majhna laž tukaj, majhna laž tam. Iz majhnega raste veliko... Danes se seveda lahko lažem, a se zavestno trudim, da se ne. Laž se mi gabi. Tvoja laž, moja laž... In tako sem izgubil nedolžnost, nedolžnost, ki me je branila pred laganjem. V bistvu sem jo sam uničil. Čeprav sem bil majhen otrok, sem vedel, kaj počnem. In okoli sebe nisem več videl te "otroške nedolžnosti", vse dokler nisem odpotoval v deželo tretjega sveta. Tam sem videl otroke in ljudi, ki še vedno imajo te vrste nedolžnost in čudovito se jih je spomniti. A njihov svet napadamo, njihov svet postopoma moderniziramo, postaja podoben našemu svetu. Otroke učijo laganja, otroke drogirajo, ženske posiljujejo, moški se obešajo...
Ni vse črno - rešitev obstaja! A najprej ti želim pokazati našo pokvarjenost. Najprej ti želim podati diagnozo bolezni, da si boš zaželel zdravila. Diagnoza je grenka, zdravilo je sladko :)
Vsi ti pogledi, ljudje, živijo v meni. Zadovoljni so, smejijo se z očmi! In ko sem se vrnil po enem mesecu v Slovenijo in v razviti svet, je sledil hud kulturni šok. Izredno malo ljudi in še tisti, ki sem jih srečal, so bili zlovoljni, šalili so se iz drugih in na takšen način povzdigovali sebe.
Prejšnji teden sem bil v Krškem. Pred bloki so se "igrali" otroci, stari od nekje 6 let pa do 12, punčke in fantki. Sabljali so se in streljali. "Kaj je tu narobe", mi je rekel marsikdo, "tudi mi smo se streljali." Ja, tudi vi in mi smo se streljali - pa nas poglej - popolnoma smo neobčutljivi za svoje starše, zakonskega partnerja, otroke, prijatelje... Videl sem otroke, ki se igrajo popolnoma drugače, ki ne zaničujejo življenja... ki med seboj sodelujejo, namesto da bi tekmovali, ki pomagajo staršem pri delu.
V meni ni toliko ljubezni, da bi zajokal in objel otroke in starše in da bi jim v žalosti in brez obtoževanja rekel: "Pa kaj počnete, ljubi moji?!" Zaenkrat imam le toliko ljubezni, da me srce boli in da ne morem biti tiho glede tega. Ljubezen v meni je še krhka in paziti moram, da je ne ubijem, saj ne vem, če bom dobil še enkrat njeno seme. Zato je ne želim utišati. Ko želi kaj povedati, ji pustim do besede. To je sedaj čudovita rastlinica, ki raste v meni in ki me postopoma preobraža v človeka, ki bo iskren, ljubeč, in še bolj nedolžen, kar se tiče goljufanja, laganja in sovraštva do ljudi, kot je kdajkoli bil. Toliko ljubezni, kolikor jo imam, želim prenesti na druge ljudi. In videl sem, da majhna ljubezen, ki živi v veliko ljudeh, rodi čudovite spremembe v ljudeh. Premaga vse težave. In to je moj namen.
Ali je krhka in majhna ljubezen v meni sama zase nebogljena? Ne, ni nebogljena. Že tako majhna ljubezen je sposobna spremeniti življenje marsikomu.
Mi pa si poglejmo še na nekaj primerih, kako še uničujemo nedolžnost naših otrok. Pogledali si bomo risanko Bacek Jon (Shaun the Sheep, Party Animals). Videli bomo, kako spreminjamo svoje otroke sebične zveri, ki bi samo žurali in mislili samo na sebe... (Party Animals)... Risanka je bila predvajana na RTV SLO v času pred Dnevnikom, lahko pa si jo tudi kupite...
Poglejte si risanko in se vprašajte, kaj se otrok nauči iz nje.
Otrok se nauči neurejenosti, uničevanja (kako je pes delil karte), nevestnega dela (kako je pes oddal pisma v nabiralnik), nespoštovanja življenja (pes je kar skočil v cestni jašek - koliko fantov kar skoči v morje, reko in se ubije ali pa postanejo invalidi), nespoštovanja in laganja starejšim - staršem (pes se ni odločil, da bo gospodarju povedal resnico. Ni mu želel prinesti razmočena povabila, da bi lahko gospodar napisal nova povabila in bi praznoval rojstni dan s prijatelji. Raje se je odločil za laž. In kaj je bila posledica laži? Živali so morale krasti obleke, živali so morale garati in kakšen je bil rezultat? Prevaran gospodar. Toliko truda za prazen nič!), otrok se nauči, kako naj bi se pravilno praznovalo rojstni dan - z maskami, zvečer, ob glasni glasbi. Ali ste opazili majhno steklenico v rokah ene izmed živali? Steklenica spominja na steklenico piva... Otrok se nauči osvajanja (kako se zagrabi bejbo), nauči se seksa z živalmi (ali ste opazili, kje drži gospodar ovco in kako se premikata...), francoskega lizarjenja z živalmi... Otrok se nauči, da je dobra fešta tista, po kateri obležiš na kuhinjskih tleh. Otrok vidi, kako razgrajati in kako ne pospraviti za seboj - za to imajo neumne sužnje, ki jim pravimo starši. Praktično vse risanke, filmi zasmehujejo starše, povzdigujejo pa jemanje drog, neobrzdano spolnost, laganje, mistične religije. Zasmehujejo pravega Boga - pozorni bodite kolikokrat se prekolne Boga (God damn.d, Sveto sranje - Holy shit) in krščanstvo (vedno zavpijejo Džizs! Jesus! ko gre kaj narobe). Ljudje, ki sami sebi pravijo kristjani, ne opazijo v risanki zmaja, ki je dober lik, pes je dober lik - samo ovca je goljufiva. Kdo pa je znan kot jagnje? To ne bi smelo biti težko vprašanje za nekoga, ki si pravi kristjan :) Jezus Kristus je znan kot jagnje - vedno zasmehovan - preklet v praktično vsakem filmu...
